V nadaljevanju lahko preberete pregled tem iz knjige
Življenje – smrt – življenje, iste teme so predstavljene tudi v
delavnici.
Prvi del
SOOČANJE: SMRT, KOT DEL ŽIVLJENJA
Življenje in smrt se nahajata v našem umu.
Lama Rinpoche
Prvi del zajema osnovna znanja o procesu umiranja, nauki o tem in praktični postopki pa služijo kot osnovna priprava za edinstveno neizbežno človekovo izkušnjo, to je smrt. Najprej se bomo dotaknili občutka strahu, ki gotovo vedno spremlja vsako človekovo misel o prenehanju življenja. Če si želimo uspešno smrt, se moramo soočiti s strahom in ga z razumevanjem preobraziti v ljubezen.
V drugem poglavju bomo preučili zamisel o tem, da smrt ne predstavlja konca življenja, temveč se le-to nadaljuje tudi po njej. Medtem pa je glede procesa samega prehoda skozi smrt pomembno razumeti, kateri naš del je tisti, ki »preživi« smrt, in kateri je tisti, ki ga puščamo ob smrti za seboj. V tem smislu bomo razložili razliko med dušo in osebnostjo.
Zatem se bomo spoznali s starodavno legendo, ki je opisana v Katha Upanišadi in njenim junakom, dečkom z imenom Načiketa. Simbolika te zgodbe nas popelje v neizbežnost smrti, ampak tudi na dejstvo, da je smrt del življenja, nikakor pa njegova nasprotnost. Prav tako bomo spoznali, kako nesmiselno se je izogibati razmišljanju o smrti in umiranju. Prav nasprotno, prvi nauk Katha Upanišade se glasi, da mora človek zavestno in namenoma poiskati znanje o smrti. To bi naj naredil mnogo poprej, preden ga k temu prisili sama smrt. Nagrada za takšno pot je izjemno dragocena – popolno vedenje o življenju in dvig nad dosego smrti. Torej, obljuba dobrovoljnemu iskalcu resnice o smrti – nesmrtnost.
In za konec, zadnje poglavje prvega dela knjige govori o našem odnosu s predniki.
Obdelali si bomo poglavje o karmičnem dolgu, ki se prenaša iz generacije v generacijo in razložili, na kakšen način slednji vpliva na naše življenje, še posebno na smrt.
Z ozirom, da smo s predniki povezani, genetsko in karmično, oni pa so tisti, ki so pred nami prešli skozi proces izgube telesa, je njihov blagoslov še kako pomemben. Naučili se bomo, kako vzpostaviti dober odnos s predniki in tudi na ta način zagotoviti njihovo podporo v času življenja in tudi smrti.
Drugi del
PRIPRAVA: TRIJE NEČIKETINI OGNJI
Nauči se umirati sleherni dan.
Takšna smrt te ne popelje v grob,
temveč ti pokaže pot iz teme v svetlobo.
(Muhamed)
Drugi del knjige se nanaša na praktično pripravo na uspešno smrt. Kakor boste opazili, ta priprava ni nič drugega kot uspešno življenje! Vsi postopki, ki bi jih ljudje morali počenjati za svoj osebni in duhovni napredek, istočasno predstavljajo pripravo na proces umiranja.
V Katha Upanipadi, potem ko je zahteval mir za svojega očeta, je Načiketa od Jame, Gospodarja smrti, prejel izpolnitev svoje druge zahteve. Ta se je nanašala na poti, ki človeku pomagajo odpreti vrata raja. No, ko je slišal odgovor na svoje vprašanje, je Načiketa doumel, da je dobil mnogo več, kot je želel.
Jama je Načiketi razlagal, kako mora vsak človek, ki stremi k uspešni smrti, že v času življenja v svojem srcu prižgati tri ognje, ki mu bodo zagotovili varen prehod preko prehoda smrti in še dalje, ne glede na to, kakšna pot čaka nanj. Te tri ognje je Jama imenoval ogenj atmana, ogenj karme in ogenj dharme, oziroma sebstva, delovanja in življenjske naloge. Na koncu jih je v dodatno pohvalo svojemu pogumnemu mlademu učencu poimenoval Načiketini ognji, z namenom, da jih bodo ljudje v prihodnosti poznali prav pod tem imenom in tako so nastal »Trije Načiketini ognji«.
Tri poglavja, ki sledijo, se nanašajo na tri ognje, vsako ne enega izmed njih. Naučili se bomo, zakaj so ognji pomembni za življenje, kako jih prižgati in obdržati prižgane do samega trenutka smrti.
V tem delu knjige se bomo tudi naučili, kam se shranjujejo posledice naših del in zakaj so pomembne pri procesu umiranja. Srečali bomo še eno nenavadno bitje iz legend, Ćitagupto, zvestega sodelavca boga smrti, njegovega glasnika in zapisnikarja in s tem v zvezi bomo preučili tudi simboliko, ki izhaja iz tega. Ta nam bo razložila prevlado čustev nad mislimi in našimi deli.
Za konec se bomo v zaključnem delu priprav dotaknili življenjskih obdobij v življenju človeka, možnosti pridobivanja znanja v trenutku smrti ter na samem koncu izvedeli za osupljivo možnost izbire v trenutku oziroma vprašanje zavestnega prehoda v smrt.
Ob pomoči nasvetov in praktičnih postopkov bomo tako naše znanje, ki nam bo potrebno takrat, ko pride naš čas odhoda, zaokrožili. Tako bomo, opremljeni s tem vedenjem, zmogli potoniti v nepoznano področje procesa umiranja in vsega, kar se dogaja ob smrti sami.
Tretji del
SKRIVNOSTI UMIRANJA IN SMRTI
Smrt je največja skrivnost življenja. Človeka je vznemirjala že od pradavnine naprej. Toda vsem naporom navkljub in večni želji, da bi uspeli razkriti misterij smrti, je ta danes še skrivnostnejša, kot je bila kdajkoli poprej.
Kirpal Singh
Potem, ko smo natančno obdelali vsa vprašanja, ki zadevajo smrt, in s katerimi se človek srečuje še v času življenja, pa tretji del knjige opisuje vse, kar se dogaja v času umiranja, oziroma v tistem delu življenja, ki ga imenujemo smrt.
Že v času življenja se moramo v smislu Nečiketinih treh ognjev, atmana, karme in dharme, pripravljati na smrt. Za prehod na drugo stran smo opremljeni s posebnimi vedenji o poslednji misli ali o polju Ćitagupte, ki bdi nad vtisi, ki jih je duša zbrala v srcu. Če smo redni v meditaciji in imamo tako tudi vpogled v znanja, ki iz tega izhajajo, smemo računati na izbiro trenutka smrti, oziroma na zavestno smrt.
Izraz »zavestna smrt« pomeni mnogo več od namerne prekinitve povezave med dušo in njeno utelešenostjo v trenutku, ko pride čas za to. Zavestna smrt v bistvu pomeni buden prehod skozi proces umiranja.
Z ozirom, da sedaj vstopamo v področje, ki nam vsaki dan ni dostopno, bomo z vajami, ki jih bomo izvajali, utrdili zavestno smrt. Kakor boste opazili, je govora o prisotnosti zavesti v procesu spanja ali sanjanja. Sanje so stanja zavesti, ki jih doživljamo v življenju, vendar so najbolj podobne smrti. Prav zato bo praktičen del tega poglavja povezan z razumevanjem in urjenjem v tako imenovanih lucidnih sanjah.
Po teoretični plati bomo tako prejeli znanja, ki so potrebna za razumevanje procesa umiranja in smrti. To pomeni, da bomo spoznali, kaj se dogaja z nami v času umiranja in kako to izgleda na subjektivni ravni. Spoznali bomo, kako duša zapušča svoje utelešenje, in ne le materialno telo temveč tudi osebnost. Naučili se bomo tega, kako se duša med umiranjem dvakrat sreča s Ćitagupto, pa tudi z Jamo, bogom smrti. Seveda poimenovanje božanstva ni religiozno. Govora je o naravnih zakonih, ki jih bom razložil na sprejemljiv način razmišljanja človeka zahodne civilizacije. Naravni zakoni upravljajo s smrtjo in z življenjem. Različne kulture in religije imajo do tega različne pristope, toda kakor se poenotijo glede nekih splošnih stališč o življenju, tako obstajajo enotna stališča tudi glede smrti. Seveda bo morda »boga Jamo« kakšna duhovna kultura poimenovala drugače, vendar bo prvo srečanje z njim v obliki svetlobe doživel vsak človek, ne glede na pogoje življenja, v katerih je živel. Podobno bi lahko trdili za Ćitagupto, ki se na primer prvič pojavlja med tistim poznanim »spominjanjem« niza dogodkov iz življenja, ki kot film preletijo um umirajočega. Drugič se pojavi v času manj poznanega stanja, sanjam podobnega, nekoliko tednov po smrti. Tibetanci jih imenujejo bardo stanja, mi pa jih bomo razložili v okviru že pridobljenega znanja o »virtualnem« polju Ćitagupte, ki spremlja dušo na njeni poti skozi smrt.
Med tem dogajanjem se duša vsaj enkrat zavestno odloči glede svoje nadaljnje poti, velikokrat pa kar nagonsko, nezavedno, da sprejema kakršno koli odločitev. V tem delu knjige boste izvedeli, kakšne so posledice teh odločitev. Duša, na primer, že zelo zgodaj med procesom umiranja izbere med popolnim prenehanjem utelešenja in poistovetenjem z absolutnim in neudejanjenim.
V kolikor se tako ne odloči po nizu »testov«, ki jo vodijo k eni od treh možnih poti po drugem srečanju z Jamo. Prvo srečanje je namreč tako imenovana »pot utelešenja«, ki vodi k novemu življenju v materialnem telesu. Druga pot je »pot nebesnika«, ki pelje do izkustev, ki so posledica plodov karme v tako imenovanih nebesnih svetovih. Ko bomo govorili o tej poti, bomo opisali tudi možnostih, ki se v tem svetu pojavljajo in razlogih za njihov nastanek, na primer »raj« ali »pekel«.
Diagram poti duše skozi umiranje in smrt – povzet po knjigi.
Tretja pot, »pot soustvarjalca«, je cilj evolucije vsake duše. To je pot, po kateri lahko krenemo šele, ko je duša osvojila vse nauke v času številnih utelešenj in nebesnih svetov.
Četrti del
POT V NESMRTNOST
Antaram mritjor amritam.
V smrti se nahaja nesmrtnost.
Rig – Veda
V prvem in drugem delu knjige smo razložili pripravo na smrt, ki se izvaja v času življenja. Priprave vključujejo odpravo strahu, jasno spoznanje vloge umiranja in smrti v času življenja, odnos do prednikov, prižiganje in vzdrževanje Nećiketinih treh ognjev ter nešteto postopkov za ohranitev povečanega nivoja zavesti in budnosti.
V tretjem delu knjige smo natančno obdelali skrivnosti umiranja in smrti. Intelektualna znanja o stopnjah umiranja, kot so srečanja s področja Ćitagupte in Jame, kakor tudi priprave za izkušnjo, ki nas čaka med temi srečanji, nam bodo omogočila, da se bomo v dejanskem procesu spomnili vsega, kar bi naj takrat naredili. Če nam uspe ohraniti popolno ali delno budnost, imamo več možnosti, da bomo v samem procesu umiranja sposobni sprejemati pravilne odločitve. Praktični del se nanaša na vaje v lucidnem sanjanju, ki je najbližja izkušnja zavestnega umiranja.
Četrti del knjige Pot v nesmrtnost je posvečen poti soustvarjalca. Če duša uspe kreniti po tej poti, pomeni, da je dosegla cilj in namen svoje evolucije. Pravo »nebeško« življenje je istovetno popolni svobodi gibanja skozi vse svetove, zemeljske in nebeške, duše soustvarjalcev pa aktivno sodelujejo pri ustvarjanju in vzdrževanju vesolja.
V tem, poslednjem delu knjige, bomo izvedeli, kako različna stanja zavesti vplivajo na proces umiranja, še posebno kakšen je odnos med višjimi stanji zavesti (četrtim, petim, šestim in sedmim) in izbiro različnih poti v času smrti.
Natančno bomo opisali možnosti, ki jih ima duša, kadar krene po poti soustvarjalca. Prav posebno poglavje je posvečeno vprašanju osebne nesmrtnosti. Znanje, ki ga je prejel Naćiketa od Jame, opisano v Katha Upanišadi, je namenjeno »zmagi nad smrtjo«. Videli bomo, na kakšen način se bo izpolnila Jamina obljuba. Večnost ne more pripadati le duši, temveč tudi tako imenovani »poslednji osebnosti«, skozi katero je duša dosegla cilj svoje evolucije.
